{"id":110,"date":"2025-10-14T10:10:41","date_gmt":"2025-10-14T08:10:41","guid":{"rendered":"http:\/\/www.pontistra.si\/?page_id=110"},"modified":"2025-11-19T06:45:20","modified_gmt":"2025-11-19T05:45:20","slug":"nagrajenci-2023","status":"publish","type":"page","link":"http:\/\/www.pontistra.si\/index.php\/nagrajenci-2023\/","title":{"rendered":"Nagrajenci 2024"},"content":{"rendered":"\n<p class=\"has-text-align-center has-extra-large-font-size\"><strong>Nagrada 2024<\/strong><\/p>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-gallery alignright columns-1 is-cropped\"><ul class=\"blocks-gallery-grid\"><li class=\"blocks-gallery-item\"><figure><img loading=\"lazy\" width=\"202\" height=\"285\" src=\"http:\/\/www.pontistra.si\/wp-content\/uploads\/2025\/10\/hertmans-1.png\" alt=\"\" data-id=\"144\" data-full-url=\"http:\/\/www.pontistra.si\/wp-content\/uploads\/2025\/10\/hertmans-1.png\" data-link=\"http:\/\/www.pontistra.si\/index.php\/nagrajenci-2023\/hertmans-1\/\" class=\"wp-image-144\"\/><\/figure><\/li><\/ul><\/figure>\n\n\n\n<p class=\"has-text-align-left\"><strong>Stefan Hertmans <\/strong>(1951), priznan flamski pisatelj, pesnik in esejist, prejemnik \u0161tevilnih nagrad, velja za enega najpomembnej\u0161ih evropskih literarnih ustvarjalcev, ki v svojem delu mojstrsko povezuje medkulturne razse\u017enosti. S \u0161irokim opusom, ki vklju\u010duje \u0161est romanov, dve zbirki zgodb, \u0161est knjig esejev ter dvanajst pesni\u0161kih zbirk, se Hertmans v literarnih delih poglobljeno posve\u010da temam, kot so spominjanje, vojna, otro\u0161tvo ter prepletenost domi\u0161ljije in resni\u010dnosti. S svojim literarnim in intelektualnim delovanjem, ki ga je utemeljil tudi kot predavatelj na Univerzi v Gentu, je Hertmans pomembno prispeval k razumevanju medkulturnih identitet.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"has-text-align-left\">Njegova dela pogosto odra\u017eajo njegovo lastno raziskovanje in spo\u0161tovanje evropske kulturne dedi\u0161\u010dine, obenem pa v njih prevpra\u0161uje vrednote ter meje sodobne dru\u017ebe. Njegov roman <em>Tujka<\/em> nas popelje skozi zgodovinsko in ljubezensko zgodbo mlade kristjanke, ki se v srednjeve\u0161ki Franciji iz ljubezni do sina rabina odre\u010de veri in dru\u017eini ter s tem spro\u017ei srhljivo potovanje skozi preganjanja, sovra\u0161tvo in strast, ki razkrivajo tema\u010dne plasti francoske preteklosti. Roman <em>Vojna in terpentin<\/em>, ki predstavlja zgodovinsko in osebno raziskavo dru\u017einske preteklosti, je avtorjev opus uveljavil v mednarodnem prostoru in postal priljubljen pri ob\u010dinstvu \u0161irom sveta. V svojih <em>pesni\u0161kih zbirkah<\/em> se pogosto posve\u010da umetnikom in mislecem razli\u010dnih narodnosti, ki so zaznamovali evropsko umetnost, s \u010dimer gradi mostove med kulturnimi svetovi. V svojem najnovej\u0161em romanu <em>Vzpon<\/em>, sedaj tudi v zbirki dobitnikov nagrade PONT, razkriva zgodbo hi\u0161e s srhljivimi skrivnostmi, povezanimi z &nbsp;visokim \u010dastnikom SS in duhovi njenih nekdanjih najemnikov. Zgodba pomeni soo\u010danje preteklosti in sedanjosti, detektivskega raziskovanja, avtobiografije in silovite pisateljske domi\u0161ljije.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"has-text-align-left\">Hertmansovo delo tako ostaja pomemben glas medkulturnega dialoga, ki literarne razse\u017enosti obogati z vpra\u0161anji identitete, zgodovine in univerzalnosti \u010dlove\u0161ke izku\u0161nje.<strong><\/strong><\/p>\n\n\n\n<p class=\"has-text-align-left\"><strong>PREJEMNIKI LISTINE PONT<\/strong><\/p>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-gallery alignright columns-1 is-cropped\"><ul class=\"blocks-gallery-grid\"><li class=\"blocks-gallery-item\"><figure><img loading=\"lazy\" width=\"250\" height=\"250\" src=\"http:\/\/www.pontistra.si\/wp-content\/uploads\/2025\/10\/munem-1.png\" alt=\"\" data-id=\"141\" data-full-url=\"http:\/\/www.pontistra.si\/wp-content\/uploads\/2025\/10\/munem-1.png\" data-link=\"http:\/\/www.pontistra.si\/index.php\/nagrajenci-2023\/munem-1\/\" class=\"wp-image-141\" srcset=\"http:\/\/www.pontistra.si\/wp-content\/uploads\/2025\/10\/munem-1.png 250w, http:\/\/www.pontistra.si\/wp-content\/uploads\/2025\/10\/munem-1-150x150.png 150w\" sizes=\"(max-width: 250px) 100vw, 250px\" \/><\/figure><\/li><\/ul><\/figure>\n\n\n\n<p class=\"has-text-align-left\"><strong>Mohamad Abdul Munem<\/strong> (1965) je sirijski zalo\u017enik in knji\u017eevnik palestinskega rodu. Njegova \u017eivljenjska in ustvarjalna pot odra\u017ea globoke vezi med Sredozemljem, Bli\u017enjim vzhodom in Evropo, prepletene z zgodbami o dru\u017einskih migracijah in preganjanju. Njegov ded je med arabsko-izraelsko vojno leta 1948 prebegnil iz Hajfe v Sirijo, kar je zaznamovalo tudi Mohamedovo delo in njegovo ustanovitev zalo\u017ebe v Alepu leta 1996. Zalo\u017eba je delovala vse do izbruha sirijske dr\u017eavljanske vojne leta 2011, ko so mu poru\u0161ili tako zalo\u017ebo kot dom.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"has-text-align-left\">Leta 2009 je izdal pesni\u0161ki prvenec <em>Jutranja klapa<\/em>, leto kasneje pa roman <em>Palestinska \u010drna kumina<\/em>, ki raziskujeta teme izgnanstva, pripadnosti in kulturnega spomina. Po prihodu v Slovenijo leta 2016 je v novi domovini objavil pesni\u0161ko zbirko 21 \u017eensk iz Ljubljane (2018), s katero je ob\u010duteno prikazal izku\u0161nje integracije. Njegova \u017eivljenjska zgodba, ki jo je pisatelj Andra\u017e Ro\u017eman opisal v knjigi <em>Trije spomini \u2013 Med Hajfo, Alepom in Ljubljano<\/em> (2019), je globoko pretresljiva pripoved o izgubi in novih za\u010detkih.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"has-text-align-left\">Mohamad Abdul Munem s svojo ustvarjalnostjo in pogumom vzpostavlja mostove med kulturami ter odpira prostor za dialog in so\u010dutje.<\/p>\n\n\n\n<div class=\"wp-block-image\"><figure class=\"alignright size-full is-resized\"><img loading=\"lazy\" src=\"http:\/\/www.pontistra.si\/wp-content\/uploads\/2025\/10\/bratina-1.png\" alt=\"\" class=\"wp-image-142\" width=\"280\" height=\"257\"\/><\/figure><\/div>\n\n\n\n<p class=\"has-text-align-left\"><strong>Vasja Bratina<\/strong> (1963), priznani prevajalec in kulturni ustvarjalec, je z izjemnim jezikovnim znanjem in prevajalsko natan\u010dnostjo premostil meje med kulturami ter slovenskim bralcem pribli\u017eal dela velikih evropskih avtorjev, kot so Predrag Matvejevi\u0107, Umberto Eco, Oriana Fallaci in Claudio Magris. Njegov prevod Matvejevi\u0107evega Mediteranskega brevirja, poeti\u010dnega in kompleksnega dela o prepletanju kultur ob Sredozemlju, je eden izmed prevodov, ki je prepoznan kot vrhunski prispevek k razumevanju kulturne dedi\u0161\u010dine regije.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"has-text-align-left\">Avtor, ki je ve\u010dino \u017eivljenja posvetil prevajanju in literarni kritiki, se je izpopolnjeval v angle\u0161\u010dini, italijan\u0161\u010dini, franco\u0161\u010dini in hrva\u0161\u010dini ter deloval na mednarodnih te\u010dajih za prevajalce v Braziliji, Urugvaju, ZDA in EU. Njegovo delo zaznamuje globoko razumevanje avtorjev, ki jih prevaja, \u0161e posebej zahtevnih del Umberta Eca, katerih prevodi zahtevajo poglobljeno poznavanje filozofije, knji\u017eevnosti in kulture. Njegov prevod Foucaultovega nihala ter Skrivnostnega plamena kraljice Loane mu je leta 2007 prinesel Sovretovo nagrado, za delo Mikrokozmosi Claudia Magrisa pa je skupaj s soprevajalko Rado Le\u010di\u010d prejel mednarodno nagrado Umberto Saba.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"has-text-align-left\">Vasja Bratina je zapolnil pomembno vrzel pri prevajanju italijanske knji\u017eevnosti v slovenski jezik in s tem stkal pomembno vez med slovensko in italijansko kulturo. S svojo prevajalsko umetnostjo slovenskim bralcem ponuja prilo\u017enost za vpogled v bogato ve\u010dkulturno evropsko dedi\u0161\u010dino, njegov&nbsp; \u017elahtni prevajalski jezik pa odpira prostor za medkulturno razumevanje in dialog.<\/p>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-gallery alignright columns-1\"><ul class=\"blocks-gallery-grid\"><li class=\"blocks-gallery-item\"><figure><img loading=\"lazy\" width=\"206\" height=\"275\" src=\"http:\/\/www.pontistra.si\/wp-content\/uploads\/2025\/10\/biagini-1.png\" alt=\"\" data-id=\"143\" data-full-url=\"http:\/\/www.pontistra.si\/wp-content\/uploads\/2025\/10\/biagini-1.png\" data-link=\"http:\/\/www.pontistra.si\/index.php\/nagrajenci-2023\/biagini-1\/\" class=\"wp-image-143\"\/><\/figure><\/li><\/ul><\/figure>\n\n\n\n<p class=\"has-text-align-left\"><strong>Elisa Biagini<\/strong> (1970) je priznana pesnica iz Firenc, ki je po doktoratu na ameri\u0161ki univerzi Rutgers pou\u010devala italijan\u0161\u010dino na uglednih univerzah, kot so Columbia University, Gettysburg College in Barnard College, s \u010dimer je bogatila italijansko in ameri\u0161ko literarno okolje. Danes pou\u010duje kreativno pisanje in umetnostno zgodovino na univerzi NYU Florence.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"has-text-align-left\">Njena poezija, ki je iz\u0161la v \u0161estih, tudi dvojezi\u010dnih zbirkah <em>L&#8217;ospite (Gost)<\/em> in <em>Fiato. Parole per Musica (Dih. Besede za glasbo<\/em>), je prevedena v 13 jezikov in je prepoznavna po prepletu intimnih opazovanj vsakdanjega \u017eivljenja z mo\u010dnimi metaforami, ki razkrivajo skrite plati \u010dlove\u0161ke eksistence. Avtorica skozi svoje pesmi raziskuje temeljna vpra\u0161anja \u017eivljenja ter prevpra\u0161uje meje vsakdanjih izku\u0161enj. V svoji zbirki <em>Nel bosco (V gozdu)<\/em> je uporabila gozd kot simbol arhetipskih pravljic in primarnih \u010dlove\u0161kih strahov, kot prizori\u0161\u010de samote in skrivnostne, tudi telesne izku\u0161nje.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"has-text-align-left\">Poleg pesni\u0161kega ustvarjanja je Elisa tudi prevajalka: leta 2001 je izdala prevode pesmi Alicie Ostriker, kasneje pa \u0161e del Sylvie Plath, Marka Haddona, Sharon Olds in Lucille Clifton. Ustvarja tudi v interdisciplinarnem sodelovanju z vizualnimi umetniki in glasbeniki, kjer raziskuje preplet literature in drugih umetnosti. Je pobudnica in organizatorka \u0161tevilnih mednarodnih literarnih dogodkov, tako je od leta 2002 umetni\u0161ka vodja mednarodnega pesni\u0161kega festivala Voci Lontane, Voci Sorelle.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"has-text-align-left\">S svojo ve\u010dplastno, multimedijsko anga\u017eirano dejavnostjo Elisa Biagini odpira prostor za razmislek in delitev skupnih izku\u0161enj, s \u010dimer pomembno prispeva k medkulturnemu dialogu in spodbuja bralce k refleksiji o kompleksnih \u017eivljenjskih vpra\u0161anjih.<\/p>\n\n\n\n<p><strong><span style=\"color:#a33f00\" class=\"has-inline-color\"><a rel=\"noreferrer noopener\" href=\"https:\/\/youtu.be\/nr3io7DcF4o\" data-type=\"URL\" data-id=\"https:\/\/youtu.be\/nr3io7DcF4o\" target=\"_blank\">Celoten video PONT 2024 je na voljo na povezavi. <\/a><\/span><\/strong><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Nagrada 2024 Stefan Hertmans (1951), priznan flamski pisatelj, pesnik in esejist, prejemnik \u0161tevilnih nagrad, velja za enega najpomembnej\u0161ih evropskih literarnih ustvarjalcev, ki v svojem delu mojstrsko povezuje medkulturne razse\u017enosti. S \u0161irokim opusom, ki vklju\u010duje \u0161est romanov, dve zbirki zgodb, \u0161est knjig esejev ter dvanajst pesni\u0161kih zbirk, se Hertmans v literarnih delih poglobljeno posve\u010da temam, kot&hellip; <a class=\"more-link\" href=\"http:\/\/www.pontistra.si\/index.php\/nagrajenci-2023\/\">Continue reading <span class=\"screen-reader-text\">Nagrajenci 2024<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":[],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/www.pontistra.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/110"}],"collection":[{"href":"http:\/\/www.pontistra.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"http:\/\/www.pontistra.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/www.pontistra.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/www.pontistra.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=110"}],"version-history":[{"count":7,"href":"http:\/\/www.pontistra.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/110\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":362,"href":"http:\/\/www.pontistra.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/110\/revisions\/362"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/www.pontistra.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=110"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}