Nagrada PONT
Jan Wagner
Jan Wagner (1971, Nemčija), pesnik, esejist in prevajalec angloameriške poezije (Charles Simic, James Tate, Simon Armitage, Matthew Sweeney, Robin Robertson in drugi), je od leta 2001 objavil sedem pesniških zbirk, zadnjo Die Live Butterfly Show leta 2018. Njegova šesta zbirka Regentonnenvariationen je prejela nagrado Leipziškega knjižnega sejma (2015). Založba Hanser Verlag je spomladi 2016 objavila njegove zbrane pesmi 2001–2015. Wagnerjeva poezija je prevedena v več kot 30 jezikov. Angleška založba Arc je leta 2015 objavila izbor njegove poezije v angleščini (Self-Portrait With a Swarm of Bees. Selected Poems, prevedel Iain Galbraith); drugi angleški izbor v prevodu Davida Keplingerja je pod naslovom The Art of Topiary. Selected Poems izšel leta 2017 pri ameriški založbi Milkweed Editions. Za svojo poezijo je Wagner prejel različne štipendije in nagrade, med njimi nagrado Anne Seghers (2004), nagrado Friedricha Hölderlina (2011), mednarodno nagrado za poezijo Zhongkun (2017) in nagrado Georga Büchnerja (2017). Skupaj s Federicom Italianom je leta 2019 uredil in izdal monumentalno antologijo mlajše evropske poezije Grand Tour. Wagner je član Nemške akademije za jezik in književnost.
Listina PONT za perspektivnega književnega ustvarjalca oz. ustvarjalko
Nina Medved
Nina Medved (Maribor, 1989) s svojim raznolikim udejstvovanjem na literarnem polju od samega začetka izkazuje veliko zavezanost besedi, še zlasti, kadar se ta pretvori v poezijo, ki tvori osišče njene ustvarjalnosti. Formalno jo je oblikoval študij primerjalne književnosti in francoščine, iz katere tudi prevaja, sicer pa je ustvarjalno pot začela kot pesniška slamerka, leta 2016 je z živimi pesniškimi nastopi postala prva slovenska prvakinja v slam poeziji. Njena pesem je hitro našla pot tudi v osrednje slovenske literarne revije in tuje jezike. Kot zmagovalka natečaja Festivala mlade literature Urška leta 2019 je pri JSKD-ju izdala pesniški prvenec Drseči svet. V njem je ustvarila izvirni pesniški izraz z velikim občutkom za pesemsko strukturo in bogato, a hkrati preprosto podobje. Pesmi se dotikajo temeljnih bivanjskih vprašanj (mladega) človeka, ki mu (stari) tradicionalni oprimki ne nudijo več opore, novih pa še ni na obzorju. Drseči svet, ki ga lahko razumemo tudi kot parafrazo tekoče moderne Zygmunda Baumana, hkrati porodi tudi presenetljivo vitalno izpovedovalko, ki ji bomo težko našli par ne le v slovenskem, temveč tudi širšem literarnem prostoru. Nina Medved kot mlada pesnica, performerka, mentorica, kulturna producentka, fotografinja in prevajalka predstavlja prototip ustvarjalke renesančne širine in eksistencialne globine, ki navdihuje s svojo prodorno milino in gibkostjo.
Listina PONT za književnega prevajalca oz. prevajalko
Patrizio Rigobon
Patrizio Rigobon (Treviso, 1959) je leta 1991 doktoriral iz Iberskih študij na univerzi v Bologni. Na to univerzo je potem leta 1996 vpeljal študij katalonskega jezika in literature. Večinoma se je posvečal preučevanju sodobne katalonske in španske literature s posebnim poudarkom na prevajalski vedi. Sam je tudi prevedel v italijanščino pomembne katalonske sodobne avtorje, kot so Joan Perucho, Salvador Espriu, Montserrat Roig, Albert Sánchez Piñol ali Jordi Puntí in mnogi drugi. Leta 1999 je bil profesor na tržaški univerzi, leta 2001 pa je prevzel poučevanje katalonskega jezika in književnosti na Univerzi v Benetkah, kjer je kasneje začel poučevati romansko filologijo. V tem času je prišel v stik s slovensko literaturo in posebej z deli Borisa Pahorja. Leta 2011 je o njem objavil pomemben esej in ga povezal s katalonsko pisateljico Montserrat Roig, ki je raziskovala usode katalonskih intelektualcev v nacističnih taboriščih. Pri tem je poudaril pomen jezika in kulture tako za slovensko kakor tudi za katalonsko identiteto.
Listina PONT za strokovnjaka oz. strokovnjakinjo s področja jezika in književnosti
Barbara Pregelj
Barbara Pregelj je prevajalka, urednica, literarna znanstvenica, profesorica in promotorka branja, gonilna sila kulturnega dialoga med Španijo in Slovenijo. Svoj primarni poklic prevajalke iz španskega jezika razume celostno, zato poleg prevajanja osrednjih avtorjev sodobne španske in baskovske književnosti v slovenščino prevaja tudi osrednje slovenske avtorje v španščino in jih promovira špansko govorečemu bralnemu občinstvu. V želji, da bi se kultura z iberskega polotoka s slovensko tesneje povezala je soustanovila založbo Malinc, kjer deluje kot urednica. Založba izdaja mladinske in otroške španske in baskovske avtorje ter odpira vrata v pri nas doslej neznane književne svetove. Ker je Barbara Pregelj prepričana, da je tudi v času digitalnih medijev branje knjig temelj vzgoje in odraščanja, vodi delavnice za motivacijo branja, v katerih mentorje spodbuja, da po metodi, ki jo je uvedla španska bibliotekarka Montserrat Sarto, otroke in mladino usmerjajo v individualno interpretacijo in doživljanje knjig. Kot literarna znanstvenica in profesorica za književnost na Univerzi v Novi Gorici se posveča španski književnosti, mladinski književnosti, literarni interpretaciji in starejši slovenski književnosti. Zavzema se za boljši položaj prevajalcev in prevajalk v družbi, zato je uredila Belo knjigo o prevajanju, ki opozarja na vse slabši socialni položaj delavk in delavcev v tem poklicu ter prevajalska društva poziva k povezovanju za boljšo prihodnost.