Nagrada 2024
Stefan Hertmans (1951), priznan flamski pisatelj, pesnik in esejist, prejemnik številnih nagrad, velja za enega najpomembnejših evropskih literarnih ustvarjalcev, ki v svojem delu mojstrsko povezuje medkulturne razsežnosti. S širokim opusom, ki vključuje šest romanov, dve zbirki zgodb, šest knjig esejev ter dvanajst pesniških zbirk, se Hertmans v literarnih delih poglobljeno posveča temam, kot so spominjanje, vojna, otroštvo ter prepletenost domišljije in resničnosti. S svojim literarnim in intelektualnim delovanjem, ki ga je utemeljil tudi kot predavatelj na Univerzi v Gentu, je Hertmans pomembno prispeval k razumevanju medkulturnih identitet.
Njegova dela pogosto odražajo njegovo lastno raziskovanje in spoštovanje evropske kulturne dediščine, obenem pa v njih prevprašuje vrednote ter meje sodobne družbe. Njegov roman Tujka nas popelje skozi zgodovinsko in ljubezensko zgodbo mlade kristjanke, ki se v srednjeveški Franciji iz ljubezni do sina rabina odreče veri in družini ter s tem sproži srhljivo potovanje skozi preganjanja, sovraštvo in strast, ki razkrivajo temačne plasti francoske preteklosti. Roman Vojna in terpentin, ki predstavlja zgodovinsko in osebno raziskavo družinske preteklosti, je avtorjev opus uveljavil v mednarodnem prostoru in postal priljubljen pri občinstvu širom sveta. V svojih pesniških zbirkah se pogosto posveča umetnikom in mislecem različnih narodnosti, ki so zaznamovali evropsko umetnost, s čimer gradi mostove med kulturnimi svetovi. V svojem najnovejšem romanu Vzpon, sedaj tudi v zbirki dobitnikov nagrade PONT, razkriva zgodbo hiše s srhljivimi skrivnostmi, povezanimi z visokim častnikom SS in duhovi njenih nekdanjih najemnikov. Zgodba pomeni soočanje preteklosti in sedanjosti, detektivskega raziskovanja, avtobiografije in silovite pisateljske domišljije.
Hertmansovo delo tako ostaja pomemben glas medkulturnega dialoga, ki literarne razsežnosti obogati z vprašanji identitete, zgodovine in univerzalnosti človeške izkušnje.
PREJEMNIKI LISTINE PONT
Mohamad Abdul Munem (1965) je sirijski založnik in književnik palestinskega rodu. Njegova življenjska in ustvarjalna pot odraža globoke vezi med Sredozemljem, Bližnjim vzhodom in Evropo, prepletene z zgodbami o družinskih migracijah in preganjanju. Njegov ded je med arabsko-izraelsko vojno leta 1948 prebegnil iz Hajfe v Sirijo, kar je zaznamovalo tudi Mohamedovo delo in njegovo ustanovitev založbe v Alepu leta 1996. Založba je delovala vse do izbruha sirijske državljanske vojne leta 2011, ko so mu porušili tako založbo kot dom.
Leta 2009 je izdal pesniški prvenec Jutranja klapa, leto kasneje pa roman Palestinska črna kumina, ki raziskujeta teme izgnanstva, pripadnosti in kulturnega spomina. Po prihodu v Slovenijo leta 2016 je v novi domovini objavil pesniško zbirko 21 žensk iz Ljubljane (2018), s katero je občuteno prikazal izkušnje integracije. Njegova življenjska zgodba, ki jo je pisatelj Andraž Rožman opisal v knjigi Trije spomini – Med Hajfo, Alepom in Ljubljano (2019), je globoko pretresljiva pripoved o izgubi in novih začetkih.
Mohamad Abdul Munem s svojo ustvarjalnostjo in pogumom vzpostavlja mostove med kulturami ter odpira prostor za dialog in sočutje.
Vasja Bratina (1963), priznani prevajalec in kulturni ustvarjalec, je z izjemnim jezikovnim znanjem in prevajalsko natančnostjo premostil meje med kulturami ter slovenskim bralcem približal dela velikih evropskih avtorjev, kot so Predrag Matvejević, Umberto Eco, Oriana Fallaci in Claudio Magris. Njegov prevod Matvejevićevega Mediteranskega brevirja, poetičnega in kompleksnega dela o prepletanju kultur ob Sredozemlju, je eden izmed prevodov, ki je prepoznan kot vrhunski prispevek k razumevanju kulturne dediščine regije.
Avtor, ki je večino življenja posvetil prevajanju in literarni kritiki, se je izpopolnjeval v angleščini, italijanščini, francoščini in hrvaščini ter deloval na mednarodnih tečajih za prevajalce v Braziliji, Urugvaju, ZDA in EU. Njegovo delo zaznamuje globoko razumevanje avtorjev, ki jih prevaja, še posebej zahtevnih del Umberta Eca, katerih prevodi zahtevajo poglobljeno poznavanje filozofije, književnosti in kulture. Njegov prevod Foucaultovega nihala ter Skrivnostnega plamena kraljice Loane mu je leta 2007 prinesel Sovretovo nagrado, za delo Mikrokozmosi Claudia Magrisa pa je skupaj s soprevajalko Rado Lečič prejel mednarodno nagrado Umberto Saba.
Vasja Bratina je zapolnil pomembno vrzel pri prevajanju italijanske književnosti v slovenski jezik in s tem stkal pomembno vez med slovensko in italijansko kulturo. S svojo prevajalsko umetnostjo slovenskim bralcem ponuja priložnost za vpogled v bogato večkulturno evropsko dediščino, njegov žlahtni prevajalski jezik pa odpira prostor za medkulturno razumevanje in dialog.
Elisa Biagini (1970) je priznana pesnica iz Firenc, ki je po doktoratu na ameriški univerzi Rutgers poučevala italijanščino na uglednih univerzah, kot so Columbia University, Gettysburg College in Barnard College, s čimer je bogatila italijansko in ameriško literarno okolje. Danes poučuje kreativno pisanje in umetnostno zgodovino na univerzi NYU Florence.
Njena poezija, ki je izšla v šestih, tudi dvojezičnih zbirkah L’ospite (Gost) in Fiato. Parole per Musica (Dih. Besede za glasbo), je prevedena v 13 jezikov in je prepoznavna po prepletu intimnih opazovanj vsakdanjega življenja z močnimi metaforami, ki razkrivajo skrite plati človeške eksistence. Avtorica skozi svoje pesmi raziskuje temeljna vprašanja življenja ter prevprašuje meje vsakdanjih izkušenj. V svoji zbirki Nel bosco (V gozdu) je uporabila gozd kot simbol arhetipskih pravljic in primarnih človeških strahov, kot prizorišče samote in skrivnostne, tudi telesne izkušnje.
Poleg pesniškega ustvarjanja je Elisa tudi prevajalka: leta 2001 je izdala prevode pesmi Alicie Ostriker, kasneje pa še del Sylvie Plath, Marka Haddona, Sharon Olds in Lucille Clifton. Ustvarja tudi v interdisciplinarnem sodelovanju z vizualnimi umetniki in glasbeniki, kjer raziskuje preplet literature in drugih umetnosti. Je pobudnica in organizatorka številnih mednarodnih literarnih dogodkov, tako je od leta 2002 umetniška vodja mednarodnega pesniškega festivala Voci Lontane, Voci Sorelle.
S svojo večplastno, multimedijsko angažirano dejavnostjo Elisa Biagini odpira prostor za razmislek in delitev skupnih izkušenj, s čimer pomembno prispeva k medkulturnemu dialogu in spodbuja bralce k refleksiji o kompleksnih življenjskih vprašanjih.